Ergonomske rešitve

Ste kdaj opazovali, kaj vaše telo dejansko počne med delom?

Ne samo, kako sedite.

Kam pogledate, ko potrebujete informacijo?
Po čem sežete?
Kolikokrat se nagnete naprej?
Katere gibe ponavljate ves dan?

Veliko teh gibov nastane preprosto zato, ker tako od nas zahteva delovna naloga in razporeditev delovnega mesta.

Zato dobra ergonomija ne poskuša telesa ves čas popravljati in vračati v »pravilen« položaj.

Poskuša razumeti, zakaj se telo sploh premika tako, kot se.

In prav tam se pogosto začnejo najbolj smiselne ergonomske spremembe.

Majhnih gibov med delom pogosto niti ne opazimo.

Pogled proti tipkovnici, rahel nagib proti zaslonu ali seganje po dokumentu se zdijo nepomembni.

In posamezno tudi so.

Pomembno postane, ko se isti gibi ponavljajo skozi ves delovni dan.

Zato pri ergonomiji ne opazujemo le, kako sedimo, ampak tudi kako delamo.

Dobro urejeno delovno mesto lahko zmanjša potrebo po nepotrebnih ponavljajočih se gibih in telesu omogoči bolj naraven potek dela.

Majhne spremembe v načinu dela lahko skozi čas pomenijo veliko razliko.

Gibanje ni problem.

Problem so gibi, ki jih ponavljamo znova in znova, čeprav niso potrebni.

Dobra ergonomija zato ne omejuje gibanja. Omogoča, da se gibamo takrat, ko je to smiselno, in zmanjšuje gibe, ki predstavljajo le dodatno obremenitev.

Prav v tem je razlika med delovnim mestom, ki telo podpira, in delovnim mestom, ki ga sili v nenehne prilagoditve.

Ergonomija ni izdelek. Je sistem.

Zakaj nekdo sedi na vrhunskem ergonomskem stolu, pa ga še vedno boli vrat?

Ker stol predstavlja le en del ergonomije.

Na držo vplivajo tudi višina zaslona, položaj rok, smer pogleda in način dela z dokumenti.

Šele ko vse te dejavnike obravnavamo kot celoto, lahko zmanjšamo nepotrebne obremenitve in izboljšamo način dela.

Ergonomija ni izdelek. Je sistem.

Kolikokrat ste že slišali: "Sedi vzravnano."?

Dobra drža ne pomeni, da ves dan sedimo popolnoma pri miru.

Tudi najboljši položaj sčasoma postane obremenjujoč, če ga ohranjamo predolgo. Telo je ustvarjeno za gibanje, zato so spremembe položaja pomemben del ergonomije.

Cilj ergonomije ni popolna drža.

Cilj je zmanjšati nepotrebne obremenitve in omogočiti naravno gibanje med delom.

Zakaj se kljub ergonomskemu stolu še vedno nagibamo naprej? 💻

Ker ergonomija ni samo stol.

Na držo med delom ne vpliva le sedenje. Pomembni so tudi višina zaslona, položaj rok, dokumentov in način dela.

Zato govorimo o treh stopnjah ergonomije.

✔️ Ergonomija sedenja
✔️ Višina mize in zaslona
✔️ Ergonomija nad mizo

Šele ko vse tri stopnje delujejo skupaj, lahko zmanjšamo nepotrebne gibe in obremenitve med delom.

Ergonomija ni posamezen izdelek. Je sistem.

Dvižna miza sama po sebi ni dovolj.

Dvižne mize zmanjšajo čas sedenja, vendar raziskave kažejo, da same po sebi ne odpravijo obremenitev vratu in ramen.

Če položaj rok, višina zaslona in način dela ostanejo nespremenjeni, lahko enake obremenitve zgornjega dela telesa ostanejo prisotne tudi med delom stoje.

Zato dobra ergonomija ni odvisna le od tega, ali sedimo ali stojimo, ampak predvsem od tega, kako je zasnovano delovno mesto.

Ergonomija ni posamezen izdelek. Je sistem.

Ko opazujemo ljudi pri delu za računalnikom, pogosto ugotovimo, da največje obremenitve ne nastanejo zaradi enega nepravilnega položaja.

Nastanejo zaradi številnih majhnih gibov, ki se med delom neprestano ponavljajo.

Vsak pogled na tipkovnico, dokument ali drug del delovnega mesta je sam po sebi nepomemben.

Ko pa se ti gibi skozi delovni dan ponovijo več stokrat, začnejo vplivati na način, kako telo ohranja držo.

Zato pri ergonomiji ni pomembno le, kako sedimo, ampak tudi kako poteka naše delo

Kaj se je spremenilo med zgornjo in spodnjo fotografijo? 👀

Monitor je ostal na istem mestu.

Spremenila pa se je postavitev dokumentov in delovnega prostora pred zaslonom.

Pri delu za računalnikom na držo ne vpliva samo stol, ampak tudi način, kako uporabljamo tipkovnico, dokumente in druge pripomočke.

Včasih so prav najmanjše spremembe tiste, ki naredijo največjo razliko.